Sovodenjska občina je v povojnih desetletjih doživljala izrazit prehod iz primarnega v sekundarni in iz tega v terciarni sektor. Če imamo v mislih postindustrijske storitvene dejavnosti je prehod nanje manj opazen. V razdobju okrog petdesetih let so se glede družbenega in življenjskega standarda povsem izravnale glavne razlike med mestom in vasmi, iz nekaterih vidikov pa so razmere v obmestnih krajih celo boljše. Občanke in občani so zaposleni predvsem v bližnji Gorici, nekaj prebivalcev na kraški planoti pa tudi v Laškem.
V sami občini se razvijata dve zaposlitveni jedri. Na Malnišču so podjetja usmerjena bolj obrtniško-predelovalno – kamen in kovine; na Tržaški cesti ob letališču pa bolj trgovinsko-storitveno – prevozi, uvozno-izvozna podjetja, drevesnica. Sicer so občani zaposleni v mali trgovini, v javni upravi, v zdravstvu in v gostinstvu. Sovodenjska občina je vključena v goriško Prosto cono, zato imajo tudi sovodenjski občani nekaj ekonomskih olajšav, med katere sodi gorivo po znižani ceni.
Poljedelstvo je razvito le kot vzporedna in dopolnilna dejavnost. Med poljščinami prevladujejo koruza, krompir in pšenica, na vrtovih sočivje in razna zelenjava. Sadje uspeva le v okrasne namene okrog stanovanjskih hiš. Tudi vinska trta uspeva, pridelava grozdja in vina pa v glavnem ne presega domače porabe.